JOSIPDOLAC
Član
- Tu od
- 30 Srp 2014
- Poruka
- 141
Jeli počela sadnja češnjaka i koje količine .
-
Poštovani posjetitelju, za korištenje svih mogućnosti koje Poljoprivredni Forum omogućuje, predlažemo ti da se registriraš. Besplatno je i tvoja privatnost je potpuno zaštićena. Registracija ti omogućuje pristup svim kategorijama i temama, mogućnost pristupa privicima u postovima (slike, video, tutorijali, uputstva itd), pristup malom oglasniku, direktnu komunikaciju s članovima putem privatnih poruka, automatsko praćenje tema od interesa i još mnogo toga. Veselimo se tvojoj prijavi! ❤️
Češnjak / bijeli luk
- Temu pokrenuo drmr
- Datum prvog posta
- Tu od
- 20 Svi 2010
- Poruka
- 6,605
- Tu od
- 20 Svi 2010
- Poruka
- 6,605
posađeno!!!
mtdejac, kasniš...
Ima još vremena,nije još kasno.
adviser
Član
- Tu od
- 23 Lis 2009
- Poruka
- 148
Stručni saveti Slovenske savjetodavne službe :
pošto mi se neda prevodit na HR ako nerazumete molim google translator če pomoči !!
Jesensko sajenje česna
Kdaj sadimo česen?
Jesenske sorte med 15. oktobrom in koncem novembra, decembra (na Primorskem). Prezgodnje sajenje povzroča več bolezni in poškodbe listov zaradi snega. Strok mora pognati le korenine. Jeseni sadimo na 5 cm globine, da nam zmrzal ne vrže stroke na površje.
Le nekaj dni prej glavico razstročkamo, damo v plastične mreže in razkužimo_ Rovral aquaflo ( dovoljeno v česnu za zatiranje bele gnilobe (Sclerotinia sclerotiorum) za razkuževanje semena s potapljanjem, uporaba 300 ml/100 kg semena; FURS). Po nekajurnem namakanju stroke v vreči osušimo in strojno ali ročno sadimo. Strojno sajenje - narobe ležeči strok slabše kali. Če prezgodaj razstročimo glavice, strok začne poganjati liste in posledično ne odganjajo korenine. Včasih se strok pri korenini zasuši in te ne poganjajo. Nekateri razkužujejo s toplo vodo, kar le poveča bolezni, primernejši so žajbljev ali kamilični čaj.
Kdaj je strok v najboljšem fiziološkem stanju za sajanje?
Prerežimo strok in poglejmo kalček. Če je prerasel čez polovico stroka, je to optimalno stanje semenskega česna za sajenje. Sadimo le najdebelejše glavice česna in najdebelejše stroke v glavici . Debelejši bolje preživijo(pozitivna selekcija). Glavice naj bodo zdrave, cele z vidnim zdravim steblom (odrezanim).
Gostota
Preredko sajenje povzroča direktno osvetlitev čebulice, ki se zato slabše razvija. Sadimo na takšne medvrstne razdalje, ki bodo kasneje omogočale strojno obdelavo (traktor, okopalniki, ročne freze…). Sadimo lahko v vrste oddaljene 40, 50, 60 cm in v vrsti naj bodo stroki oddaljeni na 8-10 cm.
Druga možnost je, da sadimo na gredice na katere posadimo 4 vrste v oddaljenosti 25 cm. Gredica je tako široka le 80 - 90 cm, vmes naredimo poti za traktor. Na ta način potrebujemo 357.000 strokov na hektar. V glavici je navadno 8 dobrih strokov za sajenje. Za sajenje jesenskega česna potrebujemo povprečno 1200 kg debelejšega semenskega česna (drobnega manj).
Na vrtovih lahko sadimo tudi na razdaljo 10 x 10 cm.
Tla morajo biti dobro odcedna, zmerno rodovitna, peščeno glinasta s pH 5,8 do 6,5. Gnojimo z 115 kg dušika, 90 kg fosforja, 150 kg kalija, 15 kg magnezija in 25 kg kalcija in nekaj žvepla. Organska gnojila sicer vplivajo na formiranje sočnih, debelih strokov z manjšo količino suhe snovi, so pa zato rastline bolj podvržene boleznim, stroki pa niso primerni za daljše skladiščenje. Mineralna gnojila dodamo po prej navedenih potrebah in založenosti tal. Pri osnovni obdelavi jeseni dodamo 1/3 dušika ter polovico fosforja in kalija (na primer 8:6:24). Pri predsetveni obdelavi damo še ostalo polovico fosforja in kalija ter 1/3 dušika, katerega 1/3 nato dodamo še v fazi najintenzivnejše rasti listov.
Pleveli
Proti kalečim širokolistnim in ozkolistnim plevelom jeseni takoj po sajenju uporabimo herbicid Stomp 400 SC. ( uporaba v česnu, po sajenju v odmerku 4 L/ha). Vrtičkarji lahko na manjših površinah naredijo zastirko z orlovo praprotjo, ki preprečuje rast plevelu, preprečuje muhi odlaganje jajčec na česen in v poletni vročini preprečuje direktno sončno osvetlitev glavic česna, kar prav tako zmanjšuje pridelek.
Virusne bolezni velikokrat zmanjšajo pridelek, zato vodilni pridelovalci česna v svetu uporabljajo brezvirusni material (ZDA, Francija…), kjer imajo pridelek tudi 15 t/ha..
Med najnevarnejše glivične bolezni spada plesen (Peronospora destructor). Pomembna je izbira zdravega semenskega materiala, ob močnem napadu uporabimo fungicid Ridomil Gold MZ Pepite. Rja (Puccinia sp.), koreninska gniloba. Česen ogroža tudi bela gniloba (Sclerotinia sclerotiorum) in botritis in Fusarium spp.)
Ortiva - na cesnu za zatiranje cebulne plesni (Peronospora destructor), cesnove rje (Puccinia porri), cebulne crnobe (Cladosporium allii-cepae) in bele gnilobe cebulnic (Stromatinia cepivora) v
odmerku 1 L/ha (10 ml na 100m2).
Najpogostejši škodljivec na česnu je česnova muha (Suilia lurida) in porova zavrtavka (Chlortophila antiqua). Obe se tako kot na čebuli, pojavljata spomladi, medtem ko jih v ugodnih razmerah najdemo že na jesenskem posevku česna. Škoda je opazna šele spomladi, ko se zvišajo temperature, vendar je že prepozno za tretiranje. Česnova muha značilno nakodra liste in v rastlini je prisotna le ena do 1 cm velika bela ličinka.
Perfekthion, dovoljen v česnu in šalotki za zatiranje porove zavrtalke (Phytomyza gymnostoma), čebulne muhe (Delia antiqua) in listnih uši (Aphididae) v odmerku 0,6 L/ha (6 ml na 100 m2). Dovoljeni sta dve tretiranji v rastni dobi, v časovnem interval od 7 do 14 dni, tretira se ob pojavu škodljivca.
Pripravil/a: Ana Ogorelec
pošto mi se neda prevodit na HR ako nerazumete molim google translator če pomoči !!
Jesensko sajenje česna
Kdaj sadimo česen?
Jesenske sorte med 15. oktobrom in koncem novembra, decembra (na Primorskem). Prezgodnje sajenje povzroča več bolezni in poškodbe listov zaradi snega. Strok mora pognati le korenine. Jeseni sadimo na 5 cm globine, da nam zmrzal ne vrže stroke na površje.
Le nekaj dni prej glavico razstročkamo, damo v plastične mreže in razkužimo_ Rovral aquaflo ( dovoljeno v česnu za zatiranje bele gnilobe (Sclerotinia sclerotiorum) za razkuževanje semena s potapljanjem, uporaba 300 ml/100 kg semena; FURS). Po nekajurnem namakanju stroke v vreči osušimo in strojno ali ročno sadimo. Strojno sajenje - narobe ležeči strok slabše kali. Če prezgodaj razstročimo glavice, strok začne poganjati liste in posledično ne odganjajo korenine. Včasih se strok pri korenini zasuši in te ne poganjajo. Nekateri razkužujejo s toplo vodo, kar le poveča bolezni, primernejši so žajbljev ali kamilični čaj.
Kdaj je strok v najboljšem fiziološkem stanju za sajanje?
Prerežimo strok in poglejmo kalček. Če je prerasel čez polovico stroka, je to optimalno stanje semenskega česna za sajenje. Sadimo le najdebelejše glavice česna in najdebelejše stroke v glavici . Debelejši bolje preživijo(pozitivna selekcija). Glavice naj bodo zdrave, cele z vidnim zdravim steblom (odrezanim).
Gostota
Preredko sajenje povzroča direktno osvetlitev čebulice, ki se zato slabše razvija. Sadimo na takšne medvrstne razdalje, ki bodo kasneje omogočale strojno obdelavo (traktor, okopalniki, ročne freze…). Sadimo lahko v vrste oddaljene 40, 50, 60 cm in v vrsti naj bodo stroki oddaljeni na 8-10 cm.
Druga možnost je, da sadimo na gredice na katere posadimo 4 vrste v oddaljenosti 25 cm. Gredica je tako široka le 80 - 90 cm, vmes naredimo poti za traktor. Na ta način potrebujemo 357.000 strokov na hektar. V glavici je navadno 8 dobrih strokov za sajenje. Za sajenje jesenskega česna potrebujemo povprečno 1200 kg debelejšega semenskega česna (drobnega manj).
Na vrtovih lahko sadimo tudi na razdaljo 10 x 10 cm.
Tla morajo biti dobro odcedna, zmerno rodovitna, peščeno glinasta s pH 5,8 do 6,5. Gnojimo z 115 kg dušika, 90 kg fosforja, 150 kg kalija, 15 kg magnezija in 25 kg kalcija in nekaj žvepla. Organska gnojila sicer vplivajo na formiranje sočnih, debelih strokov z manjšo količino suhe snovi, so pa zato rastline bolj podvržene boleznim, stroki pa niso primerni za daljše skladiščenje. Mineralna gnojila dodamo po prej navedenih potrebah in založenosti tal. Pri osnovni obdelavi jeseni dodamo 1/3 dušika ter polovico fosforja in kalija (na primer 8:6:24). Pri predsetveni obdelavi damo še ostalo polovico fosforja in kalija ter 1/3 dušika, katerega 1/3 nato dodamo še v fazi najintenzivnejše rasti listov.
Pleveli
Proti kalečim širokolistnim in ozkolistnim plevelom jeseni takoj po sajenju uporabimo herbicid Stomp 400 SC. ( uporaba v česnu, po sajenju v odmerku 4 L/ha). Vrtičkarji lahko na manjših površinah naredijo zastirko z orlovo praprotjo, ki preprečuje rast plevelu, preprečuje muhi odlaganje jajčec na česen in v poletni vročini preprečuje direktno sončno osvetlitev glavic česna, kar prav tako zmanjšuje pridelek.
Virusne bolezni velikokrat zmanjšajo pridelek, zato vodilni pridelovalci česna v svetu uporabljajo brezvirusni material (ZDA, Francija…), kjer imajo pridelek tudi 15 t/ha..
Med najnevarnejše glivične bolezni spada plesen (Peronospora destructor). Pomembna je izbira zdravega semenskega materiala, ob močnem napadu uporabimo fungicid Ridomil Gold MZ Pepite. Rja (Puccinia sp.), koreninska gniloba. Česen ogroža tudi bela gniloba (Sclerotinia sclerotiorum) in botritis in Fusarium spp.)
Ortiva - na cesnu za zatiranje cebulne plesni (Peronospora destructor), cesnove rje (Puccinia porri), cebulne crnobe (Cladosporium allii-cepae) in bele gnilobe cebulnic (Stromatinia cepivora) v
odmerku 1 L/ha (10 ml na 100m2).
Najpogostejši škodljivec na česnu je česnova muha (Suilia lurida) in porova zavrtavka (Chlortophila antiqua). Obe se tako kot na čebuli, pojavljata spomladi, medtem ko jih v ugodnih razmerah najdemo že na jesenskem posevku česna. Škoda je opazna šele spomladi, ko se zvišajo temperature, vendar je že prepozno za tretiranje. Česnova muha značilno nakodra liste in v rastlini je prisotna le ena do 1 cm velika bela ličinka.
Perfekthion, dovoljen v česnu in šalotki za zatiranje porove zavrtalke (Phytomyza gymnostoma), čebulne muhe (Delia antiqua) in listnih uši (Aphididae) v odmerku 0,6 L/ha (6 ml na 100 m2). Dovoljeni sta dve tretiranji v rastni dobi, v časovnem interval od 7 do 14 dni, tretira se ob pojavu škodljivca.
Pripravil/a: Ana Ogorelec
zagorjerules
Član
- Tu od
- 27 Lip 2012
- Poruka
- 57
Pozdrav svima! Molim vas savjet u otopinu čega i namaćete češnjeve prije sadnje? Da li se namaće samo zbog bolesti ili i zbog nametnika? Neposredno prije sadnje? Kolko vremenski drżite u otopini?
itp
Aktivni član
- Tu od
- 12 Svi 2008
- Poruka
- 1,903
pa da. ovčiji gnoj je uvijek pun sjemena. odličan je, ali kontaminira zemlju. mi smo ga prije ostavljali po 2-3 godine da zrija (kad ga izvezemo iz obora) i onda ga koristili. ja ni ne bih gnojio zemlju za češnjak, nego bi gnojio predkulturu, ali to već ovisi o zemlji.
zagorjerules
Član
- Tu od
- 27 Lip 2012
- Poruka
- 57
Pozdrav svima! Molim vas savjet u otopinu čega i namaćete češnjeve prije sadnje? Da li se namaće samo zbog bolesti ili i zbog nametnika? Neposredno prije sadnje? Kolko vremenski drżite u otopini?
Posljednje uređivanje od moderatora:
JOSIPDOLAC
Član
- Tu od
- 30 Srp 2014
- Poruka
- 141
